|
Osnovna
ideja programa in njegovo delovanje je zasnovano tako, da ustvari
3D prostor - stanje terena in obstoječih podzemnih vodov, ki ga
nato kombinira z novo projektiranimi elementi kanalizacijskih
sistemov.
Čeprav
program deluje v okolju AutoCAD, osnova obdelave ni slika, pač pa
dinamična baza podatkov, ki jo z vnašanjem novih podatkov ali
projektiranjem sprotno spreminjamo in dopolnjujemo. Enotna baza
podatkov, ki jo z našim delom stalno nadgrajujemo, pomeni veliko
fleksibilnost in lahkotnost dela s programom. Situacija,
vzdolžni profili, hidravlični
izračuni ter vsi ostali izrisi in izpisi predstavljajo le enega od
"pogledov" v to podatkovno bazo. Zato je nemogoče, da bi na primer
med podatki v situaciji in vzdolžnimi profili prihajalo do
neskladij, saj so podatki eni sami, le pogled nanje je drugačen.
Iz
tega sledi, da se z vnosom novih podatkov v projekt sprememba
hipno odraža v situaciji, vzdolžnih profilh, hidravliki, kot tudi
v vseh ostalih parametrih, ki so bili v odnosu z vnešeno spremembo.
Če v situaciji izvajamo popravke osi posameznega kanala, kanal
dograjujemo, krajšamo ali brišemo posamezne jaške,... se te
korekcije hipno odražajo in izrišejo v vzdolžnem profilu. Enako
velja, če popravljamo posamezne elemente v vzdolžnih profilih, se
spremembe hipno odražajo tudi v situaciji.
Po
vzpostavitvi modela terena in katastra obstoječih komunalnih vodov
se nam z vnosom osi kanalov v vzdolžnih profilih samodejno
izrisujejo tudi vsa križanja med posameznimi kanali in križanja z
obstoječimi vodi. Program v prostoru zaznava vsa križanja in jih
glede na njihov prostorski potek samodejno in sprotno izrisuje v
vzdolžnih profilih. Če spremenimo prostorski potek kanala in če se
s tem spremeni tudi lokacija križanja, se to takoj samodejno
prikaže tudi v vzdolžnem profilu.
Za
dimenzioniranje in hidravlično preverjanje kanalizacijskih
sistomov program uporablja retenzijsko metodo. Možno je
avtomatično dimenzioniranje kanalizacijskih sistemov glede na
predhodno izbrani kot polnitve.
Pri
snovanju programskega paket SEWER + 2004 nam je bilo eno od
vodil tudi, da je program do uporabnika čim bolj prijazen. Paket
je zasnovan zelo na široko, tako da do določenih rezultatov lahko
pridemo po več različnih poteh. Naš namen je bil, da uporabnikom -
projektantom in komunalnim organizacijam, pustimo pri delu s
programom čim več svobode, kajti projektiranje je ustvarjalen
proces, pri katerem uporabnik ne sme dobiti občutka, da program
vodi uporabnika. Prepričani smo, da bo vsak od uporabnikov lahko
našel sebi najustreznejši način dela.
indeks |
|
|
Pred pričetkom projektiranja
oziroma pred izdelavo katastra, moramo programu podati vhodne
podatke, torej teren in obstoječe komunalne vode. Program na osnovi
terenskih podatkov tvori 3D model terena, ki je osnova za
projektiranje. Podatke o terenu lahko podamo na več načinov in sicer:
- iz geodetskega posnetka oziroma z
datoteko s koordinatami X, Y, Z
- iz AutoCAD risbe, če imajo točke terena določeno višino Z
- s pomočjo ACAD geodetskih blokov z atributom za višino Z
Terenske
podatke je mogoče dopolnjevati v vseh fazah projekta, bodisi da so
to posamezne točke ali novi elementi situacije. Nove geodetske točke
lahko vnašamo direktno (klik z miško v situaciji in določitev višine
Z) ali z interpolacijo med obstoječimi točkami. Po vsakem popravku
terena oziroma vnosu novih točk, se samodejno ustrezno korigira tudi
teren nad osjo kanala. |
|
|
Ko imamo model terena
določen, nam program avtomatsko določa teren nad posamezno
osjo kanala. Na izbiro sta dve metodi določanja terena
nad posameznim kanalom : digitalen model reliefa in metoda
projeciranja geodetskih točk na os kanala.
Pri
metodi digitalnega modela reliefa nam program na osnovi
podanih točk terena izdela trikotno mrežo, nato pa s pomočjo
interpolacije med znanimi točkami določi višino Z za poljubno
točko v prostoru.
|
|
|
Pri metodi projekcije določimo
poljubno okolico osi kanala oziroma pas poljubne širine. Točke, ki
leže znotraj tega pasu, nam program projecira na os kanala, s čimer
tvorimo teren nad osjo kanala. Metoda digitalnega modela reliefa je
primernejša, če imamo na razpolago geodetski posnetek obdelovanega
področja - situacijo, pri čemer je natančnost odvisna direktno od
kvalitete reliefa oziroma gostote geodetskih točk. Če posnetka
terena nimamo na razpolago, imamo pa posnete posamezne točke v
neposredni bližini poteka kanalov, je smiselna uporaba metode
projeciranja geodetskih točk.
indeks |
|
|
Kot je bilo že omenjeno, je osnova obdelave baza
podatkov, (datoteka s končnico *.spr), ki jo imenujemo Projekt in ji
seveda lahko damo poljubno ime. Projekt se deli na mreže, ki lahko
predstavljajo samostojne elemente katastra podzemnih vodov (meteorna
kanalizacija, fekalna kanalizacija, vodovod, plinovod, elektrika,...)
ali pa sklope posamezega katastra (kanalizacija Mala ulica,
Kanalizacija Velika ulica,...). Število mrež v projektu je neomejeno. |
|
|
Elementi mreže so
Kanali. Kanale v posamezne mreže lahko poljubno dodajamo,
razvrščamo, povezujemo, razvezujemo, preimenujemo,...
Kanali se delijo na cevi, ki predstavljo najmanjši element
projekta. Cevi program določa samodejno glede na njihove
lastnosti. Cev predstavlja odsek kanala, v katerem se
njegove lastnosti (kvaliteta cevi, profil in padec) ne
spreminjajo in je vidna samo pri hidravličnih izračunih.
|
|
|
Pred začetkom dela na
posameznem projektu si zaradi lažje organizacije dela običajno
ustvarimo grobo shemo našega projekta. V nadaljevanju lahko sistem
mrež in kanalov kadarkoli poljubno dopolnjujemo, zamenjujemo,
preimenujemo - nasploh kreiramo po svojem okusu.
indeks |
|
|
Praktično pričnemo
projektiranje z vnosom trase bodočega kanalizacijskega sistema. Ob
vnašanju osi kanala nam program sproti izpisuje podatke, ki jih ima
trenutno na razpolago. Sproti se izpisujejo kote terena ,
številčenje jaškov, razdalje med jaški,...
Program
nudi neomejene možnosti spreminjanja osi kanalov, združevanja
kanalov v sisteme, brisanje, dodajanje jaškov,... Če želimo
spremeniti os kanala, z miško samo "primemo" jašek in ga premaknemo
na novo mesto. Takoj se nam izpišejo novi podatki o spremenjeni
trasi kanala. Če s spremembo nismo zadovoljni, lahko preprosto
uporabimo ukaz "Undo", ali pa nadaljujemo s spreminjanjem osi. Na
enak način jaške dodajamo, jih brišemo ali jim spreminjamo lastnosti,...
|
|
|
Zelo enostavno je
tudi povezovanje kanalov s sistem. Vtočni jašek za posamezen
kanal lahko določimo grafično ali numerično. Kanalizacijske
sisteme lahko tvorimo sproti z vnosom novih kanalov ali
pa povezave izvedemo po določitvi poteka kanalov. Na enak
način kot posamezne kanale združujemo jih lahko tudi razdružujemo.
Tudi stični jašek dveh kanalov lahko poljubno premikamo.
|
|
|
Popravljanje in dograjevanje
osi kanalov je možno tudi po določitvi nivelete kanala. Po vsaki
spremembi nam program samodejno preštevilči jaške, spremeni razdalje
med njimi in popravi vse izpise in izrise, pri katerih je prišlo do
spremembe.
S spreminjanjem osi se na novo
samodejno identificirajo križanja z drugimi kanali sistema in
drugimi komunalnimi vodi. Pri tvorjenju osi kanala imamo možnost
izbire koraka razdalje med jaški.
Program
omogoča tudi popolno oblikovanje izrisa situacije. Poljubno lahko
izberemo velikost črk izpisa, velikost jaškov, barvne kombinacije,
stran izpisa podatkov,...
indeks |
|
|
Ko smo določili potek posameznih
kanalov in njihove povezave, sledi določevanje nivelete kanalov.
Niveleto kanala določamo v vzdolžnem profilu posameznega kanala. Po
vnosu osi nam program v vzdolžnem profilu izriše potek terena nad
kanalom z lokacijami horizontalnih lomov.
Potek
nivelete lahko določimo na več načinov:
- grafično s pomočjo miške
- numerično z vnosom kote dna kanala ali globine jaška
- numerično z izbiro željenega padca posameznih cevi |
|
|
Niveleto
kanala določamo tako, da podamo globine revizijskih jaškov
v horizontalnih lomih, ki smo jih določili s potekom posameznega
kanala v situaciji. Poleg teh jaškov lahko v vzdolžnih
profilih vnašamo tudi nove revizijske jaške bodisi zaradi
prevelike razdalje mad horizontalnimi lomi, zaradi poteka
same niveleta, ali pa iz kakšnega drugega razloga. Tako
dodane jaške lahko poljubno brišemo, za razliko od jaškov,
v katerih je izveden horizontalni lom, ki jih lahko brišemo
le v situaciji.
|
|
|
Program omogoča tudi vnos
prostorskega poteka kanalov s pomočjo 3D polilinije ali predhodno
pripravljenih tabel s potrebnimi podatki. Če imamo podane 3D
polilinije posameznih kanalov, jih samo grafično "pokažemo" in že
imamo določen natančen prostorski potek kanala, ki ga lahko poljubno
obdelujemo in spreminjamo. |
|
|
Po želji lahko, grafično ali numerično,
s pomočjo pogovornega okna, ustvarjamo kaskadne in prepadne
jaške ali jih ponovno spreminjamo nazaj v običajne revizijske
jaške.
Ko
določimo niveleto kanala, sledi določanje kvalitete cevi
in izbora premera posamezne cevi. Program nam ponuja bogat
izbor kanalizacijskih cevi z že določenimi lastnostmi
(ng, kvaliteta cevi, premer, debelina ostenja,...), knjižnico
cevi pa lahko poljubno dopolnjujemo tudi sami. Vnos kvalitete
in dimenzije cevi poteka preko pogovornega okna in je
zelo hiter in enostaven.
|
|
|
Program
nam omogoča tudi poljubno oblikovanje vsebine in izgleda
tabel pisanega dela vzdolžnega profila.
indeks
|
|
|
Tako meteorna kot fekalna
kanalizacija vsebujeta tudi elemente preko katerih v sistem doteka
meteorna voda in/ali fekalije. Program omogoča enostaven vnos teh
elementov. Preko pogovornega okna lahko numerično vnesemo vse
podatke o objektu (koordinate X, Y, Z, premer, opis,...). Lego
objekta v situaciji lahko določimo tudi grafično - z miško, program
pa nam sam določi koordinate X in Y. Vse podatke o objektih
kanalizacijskih vodov je vedno mogoče dopolnjevati in popravljati.
Objekti, ki so vezani na niveleto kanala (cestni požiralniki, hišni
priključki) se ob spremembi poteka nivelete samodejno popravijo. |
|
|
Vsa križanja in drugi
objekti kanalizacijskih vodov (hišni priključki, cestni
požiralniki,...) se grafično sproti izrisujejo v vzdolžnih
profilih. Vsi objekti so opremljeni s kotami nadmorske
višine, premerom in opisom.
indeks
|
|
|
HIDRAVLIČNI
IZRAČUN
-
PREVERBA
PREDLAGANIH
CEVI
ALI
AVTOMATIČNI
HIDRAVLIČNI IZRAČUN
|
|
Z določitvijo osi posameznih
kanalov in njihovih nivelet je kanalizacijski sistem avtomatično
pripravljen za izvedbo hidravličnega izračuna. Vnesti moramo še
podatke o terenu, hidrološke podatke in podatke o prebivalcih ter
izbrati željeni kot polnitve kanalzaciskega sistema, nakar lahko
pričnemo s hidravličnim računom.
|
|
|
Dimenzioniranje
kanalizacijskega sistema poteka po metodi retenzije. Za
celoten sistem ali za posamezen parcialen del lahko izberemo
maksimalni željeni kot polnitve cevi. Na enostaven način
lahko podamo tip, intenziteto in čas trajanja naliva kot
tudi prispevna površine, koeficiente odtoka in druge hidrološke
podatke. Prispevne površine za posamezne cevi lahko podajamo
na tri načine in sicer:
|
|
|
-
numerično z vnosom vrednosti
- grafično s polilinijo
- z izborom predhodnje določenih polilinij |
|
|
Dimenzije
in kvaliteto cevi lahko izberemo sami nakar naš izbor
s programom preverimo. Tak način dela je primeren za hidravlično
preverbo obstoječih kanalizacijskih sistemov. Če je kot
polnitve v cevi večji od željenega oziroma če je cev polna
nas program na to opozori (rdeče opozorilo pred cevjo
v tabeli izpisa) ali pa nam avtomatično poveča dimenzijo
cevi, tako da je polnitev manjša od željene (zelena oznaka
pred cevjo v tabeli izpisa).
|
|
|
Programu lahko prepustimo,
da sam optimalno dimenzionira cevi. Ob podanih hidroloških
podatkih (padavine, prispevne površine, koeficienti odtoka,...)
bo glede na željeni maksimalni kot polnitve sam optimalno
dimenzioniral kanalizacijski sistem.
Ob
osnovnih vhodnih podatkih program sam izračuna tudi Qs,
glede na dejansko število prebivalcev, prisotno industrijo
in dotok tuje vode, ali pa glede na predpostavljena povprečja
po hektaru.
|
|
|
Ne glede na to, kako velik je kanalizacijski
sistem, hidravlični izračun traja vsega nekaj sekund.
|
|
|
Program
nam ob koncu izračuna prikaže skupno tabelo rezultatov.
Za vsako cev posebej si lahko ogledamo potek časovnih
funkcij Q(t), P(t), W(t),... Lahko si izrišemo tudi vtočno
iztočni hidrogram, iz katerega je razvidna tudi retenzija
v cevi oziroma njeno časovno spreminjanje. Vsi rezultati
in tabele so enostavno prenosljivi v programska okolja
Word in Excel (Copy & Paste), kjer jih lahko poljubno
oblikujemo. Program omogoča tudi poljubna razvrščanja
dobljenih rezultatov in njihovo analizo.
indeks
|
|
|
Program nam poleg
grafičnih rezultatov omogoča tudi izpis in izris tabel
z rezultati.
Poleg
tabel s hidravličnimi rezultati nam program izdela tabelo
za zakoličbo z vsemi višinskimi kotami jaškov.
Možno
je izdelati tako tabele izkopov za celoten sistem, kot
tudi tabele izkopov po posameznih kanalih, glede na globine
izkopa, vrsto izkopa,...
|
|
|
Na voljo nam je tabela
porabljenih cevi po njihovih dimenzijah in kvalitetah
za vsak kanal posebej in kumulativno po mrežah.
Program
nam izdela tabelo vseh revizijskih, kaskadnih in prepadnih
jaškov za vsak kanal posebej in tudi kumulativno.
|
|
|
Vse tabele je možno prenesti v
MS Word in Excel in jih v teh okoljih poljubno dograjevati. Tabele
so odlična osnova in pripomoček pri izdelavi projektantskega popisa.
Vse tabele so zelo uporabne tudi pri vodenju katastra komunalnih
vodov.
indeks |
|
|
Grafično je rezultat
našega dela prikazan kot risba v okolju AutoCAD. Risba
prikazuje situacijo z vsemi podatki o kanalizaciskem sistemu,
ki morajo biti v situaciji prisotni in vzdolžnie profile
za vsak kanal posebej. Za posamezen projekt, mrežo ali
kanal lahko poljubno določamo obliko in vsebino izpisov.
|
|
|
Določamo lahko praktično vse:
od merila izrisov , velikosti posameznih elemetov, barvnih
kombinacij, risalnih ravnin, oznak in številčenja jaškov, prefiksov,
sufiksov,...
indeks |
|
|
Z uporabo programskega paketa
SEWER + 2004 boste pri svojem delu še boljši in bistveno
hitrejši, torej s tem tudi konkurenčnejši. Z našim programom boste
delo opravili nekajkrat hitreje in z manj truda kot do sedaj.
Program
deluje kot aplikacijska nadgradnja programa AutoCAD, ki je najbolj
razširjen CAD program na svetu. Za delo s programom SEWER + 2004
ni potrebno znanje AutoCAD-a. Dovolj je že poznavanje nekaj osnovnih
ukazov.
Program
je prirejen za vse generacije projektantov in vzdrževalcev
komunalnih katastrov, ne glede na njihove dosedanje izkušnje pri
delu z računalnikom.
S
programom SEWER + 2004 je bilo narejeno že več zahtevnih
projektov. Izdelan je bil kompleten kataster kanalizacijskih
sistemov Velenja in Šoštanja, hidravlična preverba kanalizacijskih
sistemov Bovca in Kobarida,...
Program
že nekaj časa uporabljajo v večjem številu projektantskih podjetij,
med drugim tudi v: Hidroinženiring Ljubljana, NIVO Celje, PUV NIVO
Ljubljana, KONO Ljubljana,...
Cenovno
je program zelo dostopen. Pri večjem številu instalacij vam
priznavamo še dodatne popuste. Nakup programa se vam bo obrastoval
že po izdelavi nekaj projektov.
Nudimo
vam stalno servisiranje in pomoč pri uporabi programa.
Če
se ukvarjate s projektiranjem kanalizacijskih sistemov ali z
izdelavo in vzdrževanjem katastra komunalnih vodov je program
SEWER + 2004 izdelan prav za vas. Njegovo uporabnost lahko
preverite pri svojih kolegih ki so nam že izkazali svoje zaupanje.
Ko se boste seznanili z enostavnostjo dela s programom ne boste več
pomislili na projektiranje brez njegove asistence.
Z
veseljem vam bomo pripravili predstavitev delovanja programa in vam
ponudili brezplačno demo verzijo.
indeks
|
|
| |
|
Ko projektiranje postane ustvarjalni izziv.
|
|
|
