POVZETEK DIPLOMSKEGA DELA »HIDRAVLIČNI PRERAČUN MAGISTRALNEGA VODOVODA RIŽANA-KALDANIJA Z OBMOČJEM MALIJE«
Avtor: Dušan Križaj (April 2005)

V diplomski nalogi sem zgradil matematični model in izvedel hidravlični račun za poletni in zimski režim delovanja na delu vodovodnega sistema, ki ga upravlja Javno podjetje Rižanski vodovod Koper (RVK).

Obravnavni del vodovodnega sistema je smiselno razdeljen na dva dela, ki sta med seboj povezana.

Prvi del tvori novi magistralni vodovod, ki poteka od vodarne Rižana do rezervoarja Kaldanija na Hrvaškem z vsemi rezervoarji, ki so neposredno povezani s tranzitnim cevovodom, drugi del pa višinski vodovod Malija.

Delo temelji na treh glavnih korakih. Najprej sem v programu Sewer+ 2004, na podlagi podatkov pridobljenih iz GIS baze, vnesel traso vodovoda in lego objektov na obravnavanem vodovodnem sistemu.

Slika 4.4: Shema projekta v programu Sewer

Program omogoča poleg prikaza situacije in vzdolžnih profilov tudi izgradnjo matematičnega modela, tako da sem določil še profil in material cevi. Z ukazom ˝Hidravlični račun vodovoda˝ program izvozi datoteko v kateri so zapisani vhodni podatki matematičnega modela.

V drugem koraku sem s programom Epanet 2 to datoteko odprl ter dopolnil matematični model. V model sem vnesel črpalke, ventile za redukcijo tlaka ter ventile za regulacijo pretoka na dotokih v rezervoarje in raztežilnike. Določil sem še pravila delovanja elementov (črpalke, ventili) na vodovodnem sistemu in porabo. V ta korak spada še umerjanje modela.

Slika 4.10: Pravilom pogojene kontrole (rezervoar Kaldanija-poleti)

Magistralni vodovod predstavlja hidravlično določen sistem in so pretoki v ceveh odvisni le od pretokov na iztočnih ventilih v rezervoarjih in pretokov skozi črpalke. Iztok na ventilih je pri elektronskih ventilih enolično določen kot nastavitev, pri mehanskih plovnih ventilih pa je odvisen od tlaka pred ventilom, ki je povezan s hrapavostjo cevovoda in od karakteristik ventila.

Podobno je pretok skozi črpalke odvisen od črpalne višine, ki je povezana s hrapavostjo cevi in od karakteristik črpalke. Tako imamo za umerjanje dve možnosti. Pri prvi predpostavimo karakteristike črpalke in karakteristike ventilov in umerjamo hrapavost cevi, pri drugi pa predpostavimo hrapavost cevi in umerjamo karakteristike ventilov in črpalk.

Sam sem izbral slednjo možnost, saj je verjetnost, da se bomo ušteli pri predpostavki o hrapavosti cevi manjša od tiste o karakteristikah ventilov in črpalk.

Slika 4.16: Model črpališča Porton med delovanjem ene izmed črpalk

Uslužbenci podjetja RVK razpolagajo z urnimi podatki o nivojih rezervoarjev in o pretokih na mestih iz katerih je mogoče določiti pretoke za celotni magistralni vodovod. V tretjem koraku sem izvedel hidravlični račun za magistralni cevovod v programu Epanet 2 ter naredil primerjavo med rezultati simulacije in podatki pridobljenimi iz telemetrije. Izvedel sem še hidravlični račun na višinskem vodovodu Malija pri normalnih pogojih obratovanja ter v kritičnih razmerah.

Slika 6.1: Primerjava rezultatov simulacije z meritvami na rezervoarju Semedela 1

Slika 6.17: Pretoki in tlaki na sistemu pri maksimalni porabi ob 14:55 brez požara

© Copyright 2003 Sl-King. Vse pravice pridržane.